Udarjanje žoge izmenično z levo in desno nogo, ne da bi padla na tla, v gibanju

Težišče je na stojni nogi, ki je včasih dvignjena na prste. Udarna noga se dviguje odvisno od želene hitrosti in višine gibanja. Zgornji del telesa je rahlo nagnjen naprej, roke potisnemo naprej, da z njimi lovimo ravnotežje, ker se z dvigom noge težišče pomakne nazaj. Pogled je usmerjen proti žogi. Igralec udarja žogo izmenično z levo in desno nogo, ne da bi ta padla na tla, v gibanju.

– Zaradi udarjanja žoge pri vodenju se prekinja tek.
– Pogled je nenehno usmerjen v žogo.
– Udarjanje po žogi je premočno ali neenakomerno.
– Pri vodenju učenec uporablja napačno nogo – tisto bliže nasprotniku.