Skok v višino s prekoračno tehniko

<iframe width="800" height="600" src="https://www.youtube.com/embed/mKRBtCb5l_4" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen></iframe>

Opis pravilne končne izvedbe

Pri izvajanju vaje smo pozorni na:

Faza ZALETA:
– stopnjevani zalet (pospeševanjem proti odrivnem mestu),
– prve dva koraka sta daljša in počasnejša, zadnji trije koraki so stopnjevani in krajši,
– telo skakalca naj bo vzravnano,
– amplituda dela nog in rok naj bo povečana (skladno s telesno pripravo vadečega),
– zgornji del telesa rahlo nagnjen proti središču krožnice (notranja rama malenkost spuščena), po kateri teče v zadnjem delu zaleta,
– delo obeh rok poudarjeno (Škof, 2006 in Štemberger, 2018).

Faza ODRIVA IN ZAMAHA:
– enonožni odriv s pokrčeno nogo ,
– postavitev na celo stopalo je aktivna in hitra,
– trup je vzravnan,
– visok zamah z roko/rokami (do višine temena) (Škof, 2006).

Faza LETA:
– trup je rahlo nagnjen naprej,
– usklajen izmenični prehod vrvice z nogami,,
– najprej zamah z iztegnjeno zamašno nogo v smeri gor,
– nato pridružitev odrivne noge v smeri gor
– obe nogi sta iztegnjeni, stopala so usmerjene proti stropu (Škof, 2006).

Faza DOSKOKA:
– doskok na obe nogi z amortiziranjem skoka – pokrčenje v kolenskem sklepu (Škof, 2006).

Najpogostejše napake

– Doskok z nogami vzporedno z letvico.
– Preskok elastike s pokrčenimi nogami.

Seznam literature

– Škof, B., Tomažin, K., Dolenec, A., Marcina, P., Čoh, M. (2006). Atletski praktikum. Didaktični vidiki poučevanja osnovih atletskih disciplin. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.