Podajanje žoge v steno z notranjim delom stopala in zaustavljanje žoge z notranjim delom stopala

Stojna noga je nekoliko pokrčena, prsti obrnjeni v smeri žoge. Zaustavna noga je v kolku obrnjena navzven. Stopalo je postavljeno pravokotno na smer prihod žoge. Noga je v kolenu pokrčena in mehka, golen je nastavljena pod kotom, ki je enak kotu padanja žoge. Telo je nagnjeno naprej in v bokih upognjeno. Z rokami lovimo ravnotežje. Pogled je usmerjen k žogi.

Igralec poda žogo v steno z notranjim delom stopala. Žoga se odbije od stene, igralec jo zaustavi z notranjim delom stopala.

Pri amortizaciji:
– amortizacijska površina je preveč napeta,
– umikanje dela telesa, ki omrtvi žogo, je prepočasno ali prehitro (žoga se od površine odbije; žoga in del telesa se ne srečata),
– zaradi netočnega spremljanja žoge se le-ta odbije od napačnega dela telesa (golen, gležnja, rame),
– nepravilna postavitev onemogoči odbijanje žoge v smeri žoge, ampak se odbije v stran.

Pri postavljanju zapreke:
– zaustavna noga se dvigne previsoko in žoga zdrsne pod stopalom noge,
– del zaustavne noge ali telesa, s katerim postavimo zapreko, je preveč tog in se žoga odbije predaleč,
– nepravilna postavitev glede na mesto padca žoge na tla onemogočena postavitev zapreke pod ustreznim kotom,
– pretrdo stopanje na žogo zaradi slabega prenosa teže na stojno nogo.